![\"Dgy](\"http:\/\/thewhiteking.org\/kepek\/gyuri.jpg\")
\nGy\u00f6rgy Dragom\u00e1n (rojen leta 1973 v romunskem mestu Tirgu Mures) je uveljavljeni mad\u017earski pisatelj mlaj\u0161e generacije. Doslej je v knji\u017eni izdaji objavil dve deli. Leta 2002 je izdal delo z naslovom A pusztitas konyve, kar bi v sloven\u0161\u010dino prevedli kot Knjiga uni\u010denja, tema\u010den roman o \u017eivljenju mladega arhitekta, ki v od boga pozabljenem zaporu z grozo sluti genocid. \u017de naslednje leto je za omenjeni roman prejel nagrado za najbolj\u0161i prozni prvenec leta 2002.
\nGre za izjemno nadarjenega in svojevrstnega avtorja, kar dokazuje tudi njegov drugi, zdaj v sloven\u0161\u010dino prevedeni roman Beli kralj (v izvirniku A feh\u00e9r kir\u00e1ly), iz\u0161el je leta 2005. Roman Beli kralj je skupek osemnajstih zgodb, ki jih povezuje pripoved enajstletnega de\u010dka, potem ko mu pred o\u010dmi odvedejo o\u010deta v zloglasno delovno tabori\u0161\u010de. D\u017eata, tako je ime de\u010dku, ostane edini mo\u0161ki pri hi\u0161i, saj celo stari o\u010de po sinovi aretaciji ostane zvest oblasti. V tej pretresljivi prvoosebni pripovedi de\u010dka iz blokovskega naselja v \u010dasu nekdanjih totalitaristi\u010dnih re\u017eimov vzhodnega bloka \u2013Romunije, Mad\u017earske \u2013 pa se postopoma izri\u0161e kompleksna in tragi\u010dna izku\u0161nja posameznika v razmerju do trenutne oblasti, do okolja, do drugih, ki se prilagajajo napisanim in nenapisanim pravilom pre\u017eivetja. Mladi Gy\u00f6rgy Dragom\u00e1n se tragike dogajanj ne loteva pateti\u010dno, z glasnim opisovanjem grozot, ki jih je povzro\u010dal totalitarizem, pa\u010d pa jih izpoveduje skozi otro\u0161ka usta, tako da so zgodbe \u0161olarsko nagajive, fantovsko razigrane, pubertetni\u0161ko zvedave in navsezadnje \u2026 lepe.
\nIn naj opozorimo \u0161e na eno izmed pisateljevih odlik, na njegov nenavadni slog, na nekak\u0161no hlastavo kopi\u010denje besed, ki jih lo\u010duje le s \u0161tevilnimi vejicami ali le z obi\u010dajnimi vezniki in se dobesedno izogiba zaklju\u010dkom s piko (ra\u010dunalni\u0161ki podatek: njegov stavek s piko se kon\u010da v povpre\u010dju \u0161ele po19 vrsticah). Tak\u0161na hlastavost se odli\u010dno ujema tudi s sicer\u0161njo otro\u0161ko ihto, z neu\u010dakanostjo glavnega junaka, ki ho\u010de na ena mah, hkrati pomagati nemo\u010dni materi in pote\u0161iti svojo slo po igranju, z mislimi pa v istem trenutku odtavati spet kam drugam, najpogosteje seveda k o\u010detu.
\nO kriti\u0161kem uspehu romana zgovorno pri\u010dajo njegovi \u0161tevilni prevodi, saj so Belega kralja \u017ee prvo leto po izidu za\u010deli prevajati v kar 22 tujih jezikov.
\nGy\u00f6rgy Dragom\u00e1n je tudi prevajalec, v mad\u017ear\u0161\u010dino je denimo prevedel dela Samuela Becketta, Jamesa Joyca, Iana McEwana, Irvina Welsha in Mickeya Donnelyja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"