{"id":177,"date":"2007-12-06T12:13:22","date_gmt":"2007-12-06T10:13:22","guid":{"rendered":"http:\/\/gyorgydragoman.com\/?p=177"},"modified":"2008-02-06T12:15:29","modified_gmt":"2008-02-06T10:15:29","slug":"julia-balint-ceh-grozote-totalitarizma-kot-privzgojeno-dejstvo-zivljenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/?p=177","title":{"rendered":"J\u00falia B\u00e1lint \u010ceh – Grozote totalitarizma kot privzgojeno dejstvo \u017eivljenja"},"content":{"rendered":"

Gy\u00f6rgy Dragom\u00e1n: Beli kralj, prevedel: Jo\u017ee Hradil, Didakta, Radovljica 2007, 274 str., 29,90 \u20ac
\n<\/em>
\nTo, da mera \u00bbneizgovorljivih imen (mad\u017earskih) pisateljev\u00ab ne bo nikoli polna, pri\u010da tudi slovenska izdaja romana transilvanskega mad\u017earskega pisatelja Gy\u00f6rgya Dragom\u00e1na. Njegov drugi roman Beli kralj (A feh\u00e9r kir\u00e1ly) je iz\u0161el leta 2005 pri zalo\u017ebi Magvet\u0151 na Mad\u017earskem, kjer je hitro po\u017eel najbolj ugledne literarne nagrade – med njimi tudi nagrado D\u00e9ry Tibor. Gy\u00f6rgy Dragom\u00e1n je za Belega kralja literarno nagrado S\u00e1ndor M\u00e1rai prejel skupaj z znanim mad\u017earskim pisateljem P\u00e9trom N\u00e1dasom. Nekateri mad\u017earski kritiki so potegnili povezavo med N\u00e1dasevim delom Konec dru\u017einskega romana (1977) ter Esterh\u00e1zyjevim Harmonia C\u00e6lestis (2003), predvsem zaradi toposa, ki se pojavi v vseh treh romanih, to je odsotnost o\u010deta. Vse omenjene avtorje – N\u00e1das in Esterh\u00e1zy sta vileni\u0161ka nagrajenca – za poznavalce v Sloveniji povezuje tudi ime prevajalca. Jo\u017ee Hradil, prevajalec, urednik in slovaropisec je v zadnjih letih poslovenil dela, ki so izstopajo\u010di pokazatelji svetovne kariere mad\u017earske literature. Med njimi je knjiga S\u00e1ndorja M\u00e1raija Sve\u010de so dogorele, ki je bila razprodana v hipu. Prevedel je tudi prvi in tretji del tetralogije Imreja Kert\u00e9sza Brezusodnost (1975), za katerega je avtor leta 2002, sedemindvajset let po prvem izidu romana, dobil Nobelovo nagrado ter Kadi\u0161 za nerojenega otroka (1996.)
\nPrevajanost v tuje jezike je vedno nekak\u0161no merilo uspe\u0161nosti knji\u017eevnega dela, \u010deprav bi se na\u0161la marsikatera odli\u010dna knjiga, ki ji iz razli\u010dnih razlogov ni uspelo priti v tuje knjigarne. To ne velja za Dragom\u00e1nov drugi roman. Zunaj mad\u017earskih meja je roman Beli kralj najprej pritegnil pozornost nem\u0161ke zalo\u017ebe Suhrkamp. Priznanje mednarodne javnosti in zanimanje tudi drugih tujih zalo\u017eb je prinesla objava poglavja Skok v ameri\u0161ki reviji Paris Review. Kmalu po objavi so bile pravice prodane ameri\u0161ki Houghton Mifflin ter angle\u0161ki Doubleday zalo\u017ebi. Beli kralj je v polj\u0161\u010dini \u017ee iz\u0161el, trenutno pa ga prevajajo \u0161e v \u0161estnajst tujih jezikov, med njimi tudi v katalon\u0161\u010dino in izraelski jezik.
\nDragom\u00e1n je v nekem intervjuju odkril od kod je dobil navdih za svoj drugi roman. \u00bbLeta 2002 sem poslu\u0161al intervju z legendarnim nogometnim vratarjem Helmuthom Duckadamom iz mo\u0161tva Steaua iz Bukare\u0161te. Leta 1986 je na pokalu UEFA v finalu proti Barceloni obranil \u0161tiri enajstmetrovke in po tekmi izginil. Kro\u017eile so govorice, da mu je romunski diktator Nicolas Ceausescu zlomil roke zaradi ljubosumja na njegovo slavo. Potem pa se je, kot da se ne bi ni\u010d zgodilo, pojavil na televiziji. Ni\u010desar ni spregovoril o tem, kaj naj bi se dogajalo z njim. Povedal pa je, kako se je mo\u0161tvo pripravljalo na tekmo po katastrofi v \u010cernobilu. \u00bbNam, vratarjem, so svetovali naj se izogibamo stikom z \u017eogo, ker le ta pobere radioaktivnost s trave.\u00ab Ta skrajno absurdni stavek sem sli\u0161al z otro\u0161kim glasom in se v knjigi skoraj dobesedno pojavi v poglavju Konec sveta. Ta otro\u0161ki glas, ki sem ga na ta na\u010din na\u0161el, je bil tako mo\u010dan, da se oglasi v osemnajstih kratkih zgodbah, iz katerih je sestavljen roman \u201d.
\nKratke zgodbe v romanu povezuje pripovedovalec, enajstletni fant, ki \u017eivi v mestu, ki ni posebej poimenovano in v katerem govorijo ve\u010d jezikov, v \u010dasu, ki tudi ni natan\u010dno dolo\u010deno, v okolju, kjer med otroci vlada nasilje in se izoblikuje najhuj\u0161a hierarhija. Kot pravi sam avtor: \u201eOd vrtca naprej se otroci nenehno soo\u010dajo s sistemi prevlade. Ko sem se s kom sre\u010dal, sem vedno najprej pretehtal, ali bi ga lahko pretepel, ali ne?\u201e
\nEnajstletni pripovedovalec romana opazuje in pripoveduje z radovednostjo, vendar dogodkov ne ocenjuje. Njegova prvoosebna pripoved nam razprostre pravcato antropolo\u0161ko \u0161tudijo o naravi nasilja, fizi\u010dne premo\u010di in oblasti. Bralec se znajde v samem jedru diktature in nasilja, v okolju, kjer odrasle ljudi telesno in du\u0161evno iznakazi sistem, medtem ko odra\u0161\u010dajo otroci brez o\u010detov, brez tistih torej, ki bi jih lahko za\u0161\u010ditili.
\nBrezkompromisnost in grozote totalitarizma se v pogovorih izgubljenih otrok ka\u017eejo kot vsakdanje dejstvo, normalna usoda. Miselnost, da je vsa ta absurdnost sprejemljiva, dru\u017eba in okolje \u017ee otrokom privzgajata s prijaznimi besedami, gro\u017enjami ali po potrebi tudi s fizi\u010dnim nasiljem. Dragom\u00e1n zna izbrati jezik, s katerim vznemirljivo ubesedi absurdnost dru\u017ebe: \u00bb… sva se s Sabijem samo spogledala in vedela, da sva resni\u010dno v hudih \u0161kripcih, in tedaj je Sabi rekel, da bo najbolje, \u010de odideva na \u017eelezni\u0161ko postajo, sko\u010diva na kak tovorni vagon in se odpeljeva v Petro\u017eeny in se priglasiva za rudarja, ker je sli\u0161al, da tam zaposlujejo tudi otroke, in ko se priglasi\u0161 za delo, te \u010disto ni\u010d ne vpra\u0161ajo, ker je tam vedno tako velika potreba po delavcih, toda jaz sem mu rekel, da naj on gre, \u010de ho\u010de, jaz pa ne bom \u0161el, ker mi ni do smrti od plju\u010dne silikoze\u00ab.
\nOdsotnost o\u010deta v romanu Beli kralj, njegovo iskanje, ob\u010dasna iluzija, da se je o\u010de vendarle vrnil, je v zgodbi vseskozi prisotna. Vsako poglavje romana, tako kot tudi vsaka poteza v \u0161ahu, se nana\u0161a na belega kralja, na o\u010deta, ki ga je mo\u010d znova prisvojiti le na ravni iluzije. Dragom\u00e1n je tretji med v Transilvaniji rojenimi mad\u017earskimi pisatelji, \u010digar delo je iz\u0161lo v sloven\u0161\u010dini v zadnjih \u0161tiridesetih letih. Medtem ko se znamenita trilogija \u00c1rona Tam\u00e1sija o petnajstletnem de\u010dku Abel, ki se mora sam znajti kot gozdni \u010duvaj na planini Hargiti (Abel v divjini \u2013 1932-1934, Pomurska zalo\u017eba 1968) kon\u010da s povedjo: \u00bbZato smo na svetu, da bi bili nekje doma\u00ab, je Dragom\u00e1n ob izidu knjige Beli kralj citiral Joycea: \u00bbDa bi bil modernist, mora \u010dlovek izgubiti svojo dru\u017eino, svojo domovino in vero\u00ab … ter z nasme\u0161kom sklenil misel: \u00bb… in to je to\u010dno tisto, kar se je meni tudi zgodilo\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gy\u00f6rgy Dragom\u00e1n: Beli kralj, prevedel: Jo\u017ee Hradil, Didakta, Radovljica 2007, 274 str., 29,90 \u20ac To, da mera \u00bbneizgovorljivih imen (mad\u017earskih) pisateljev\u00ab ne bo nikoli polna, pri\u010da tudi slovenska izdaja romana […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-177","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kritikak","has_no_thumb"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/177","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=177"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/177\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=177"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=177"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/gyorgydragoman.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=177"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}